PRVA OBRAMBNA LINIJA.
Človekov imunski sistem je prva obrambna linija pred napadi škodljivih organizmov od zunaj (bakterij, virusov, glivic, parazitov itd.). Naš logični cilj je ohraniti čim močnejšo obrambno linijo čim dlje.

Včasih lahko zdravila ublažijo simptome, vendar je intenzivnost vpliva virusa na naš organizem med drugim odvisna od tega, kako ohranjamo svoje zdravje in s tem svojo odpornost.

Kako deluje?

Celice našega imunskega sistema so nenehno aktivne in si prizadevajo uničiti vsiljivce. Odpornost človeka na zunanje vplive je odvisna od prirojene in pridobljene imunosti. Medtem ko je naša prirojena imunost biološko podedovana in je aktivna od rojstva, pridobljeno imunost pridobivamo vse življenje. Krepimo ga tako, da ga izpostavljamo škodljivim organizmom, telo se odzove in ustvari vse, kar potrebuje za obrambo, in tako postanemo odporni. Splošno mnenje je, da smo že vse življenje odporni na viruse.

Imunski sistem se pri vsakem posamezniku razlikuje in nanj vplivajo različne stvari. Tako lahko rečemo, da so genetika, spol, starost ali prehrana prav tako pomembni dejavniki kot stres, telesna vadba, količina spanca, prebolele okužbe itd. Na splošno je to način življenja, saj na mnoge od teh stvari lahko vplivamo sami.

Kako se zaščititi?
Tukaj je nekaj predlogov:

1. VNOS VITAMINOV IN MINERALOV

Da bi imunski sistem pravilno deloval, potrebuje posebna hranila. To pomeni, da so določeni elementi iz narave pomembni za razvoj določenih funkcij našega telesa. Najpomembnejši od teh elementov so vitamini in minerali, ki neposredno krepijo odpornost, kot so vitamin C, vitamin B, vitamin D, selen, cink in drugi.

Vir vitaminov in mineralov so rastline, ki jih zaužijemo. Najdemo jih v številnih hranljivih živilih, kot so zelena listnata zelenjava, vse vrste sadja, oreščki in stročnice.

2. PREHRANA

Ali ste vedeli, da v človeškem telesu živi na milijarde mikroorganizmov? Vsota vseh mikrobov in mikroorganizmov v črevesju se imenuje črevesna mikrobiota ali črevesna flora in je del mikrobioma celotnega človeškega organizma. Njihovi geni imajo 150-krat več genov kot celoten človeški organizem. Na imunski sistem neposredno vpliva raznolika črevesna flora, katere prebivalci se na eni strani borijo proti vsiljivcem, na drugi strani pa razvijajo nekakšno simbiozo s koristnimi bakterijami. Ta odnos med bakterijami in človeškimi celicami je zelo pomemben, saj se kar 70-80 % imunskih celic nahaja v črevesju, kjer se medsebojno usklajujejo in podpirajo. Gotovo je nekaj na tem, ko pravijo, da zdravje izvira iz črevesja.

Ko je ravnovesje bakterij v mikrobioti pravilno (15 % koristnih, 5 % škodljivih in 80 % nevtralnih bakterij), se imenuje eubioza. Takrat se dobro počutimo, imunski sistem je močan in smo zdravi.

Če želimo okrepiti imunski sistem, preprečiti prehlad, vnetje grla, gripo, alergije in druge bolezni, moramo okrepiti črevesje. Nato je priporočljivo dodati bakterijske kulture v obliki dodatka. Probiotiki so prehranska dopolnila, ki so pomembna za optimalno imunsko odpornost.

3. REST

Da bi se naše telo dobro regeneriralo in pripravilo na vse izzive naslednjega dne, moramo imeti dovolj počitka. Spanje je eden najpomembnejših virov energije. Preveč in premalo spanja imata lahko nasprotni učinek, zato je v povprečju treba spati od 7 do 8 ur na noč, vendar vsak od nas najbolje ve, koliko spanja potrebuje.

Med spanjem se aktivirajo procesi obnavljanja celic in nekakšna ponastavitev, ki jo resnično potrebujemo za delovanje avtonomnega živčnega sistema. To so procesi razstrupljanja in uravnavanja hormonov ter celotnega žleznega sistema.

Zato je zelo pomembno, da telesu in umu namenimo čas za nemoten in reden spanec.

4. VODA – ENA IN EDINA

Gotovo smo že kdaj slišali, da več kot 70 % našega telesa predstavlja voda, kar je res. Naše telo je ogromen mehanizem, v katerem poteka komunikacija z različnimi tokovi tekočin, kot so kri, limfa, cerebrospinalna tekočina, slina do same vsebine naših organov.

Voda spodbuja izločanje toksinov iz telesa in preprečuje dehidracijo. Alkohol in kofein pospešujeta izločanje vode iz telesa in slabita absorpcijo hranilnih snovi, zato se je dobro izogibati alkoholu in kofeinskim pijačam, če se počutimo utrujene ali na robu bolezni. V vsakem primeru je mlačna voda boljša za organizem, saj telesu ni treba porabljati energije za njeno segrevanje. Priporočljivo je spiti 2-3 litre vode na dan, odvisno od telesne dejavnosti.

5. TELESNA DEJAVNOST

Redna telesna dejavnost krepi imunski sistem. Raziskave so pokazale, da redna telesna vadba pozitivno vpliva na bele krvničke, ki so ključnega pomena v boju proti boleznim. Telesna dejavnost zmanjšuje tudi stres, saj stresni hormon kortizol slabi imunski sistem in naredi telo dovzetno za okužbe in vdor bakterij.

S hitro hojo, tekom ali kakšno drugo dejavnostjo trikrat na teden si lahko pomagamo k večji sproščenosti, boljšemu spancu in večji odpornosti telesa.

Zelo pomembno je, da poslušamo svoje telo, ostanemo aktivni, hkrati pa prepoznamo znake, ko potrebujemo počitek, sprostitev in okrevanje.

6. MEDITACIJA

Aristotel je že davno ugotovil, da sta zdravo telo in zdrav duh na določen način povezana. Za zdravje telesa je potrebno določeno ravnovesje vitaminov, mineralov, beljakovin in drugih hranilnih snovi, pomembno pa je ohranjati tudi ravnovesje uma, ki ga hranijo naše misli in čustva.

Znanstveno je dokazano, da meditacija izboljšuje delovanje srca, znižuje visok krvni tlak, krepi odpornost, pa tudi izločanje hormonov sreče, blaži depresijo, odpravlja stres, pomaga doseči popoln mir, ustvarjalnost, pospešuje učenje in spomin. Meditativno stanje vzpostavlja nove nevronske povezave v možganih.

Lahko rečemo, da je to stanje zavestne prisotnosti brez misli in čustev v danem trenutku. Za doseganje tega stanja obstajajo različne tehnike.

Redna meditacija spočije um skoraj tako kot spanje, le za kratek čas.

Izberimo slog meditacije, ki nam najbolj ustreza, naj bo to molitev ali kakšna druga vrsta povezave z našo resnično naravo.

7. SMEH

Okoli nas je veliko stvari, ki nas osrečujejo in za katere smo lahko hvaležni. Sproščen in hvaležen um je razlog za nasmeh, ki je v naši naravi. Pravijo, da bi se morali vsak dan vsaj desetkrat nasmejati, saj je v tem preprostem dejanju toliko prednosti. Raziskave so potrdile, da smeh zmanjšuje krvni tlak in stres, krepi mišični tonus in delovanje imunskega sistema s povečanjem ravni protivnetnih limfocitov T, interferona gama in limfocitov B, celic, ki so odgovorne za obrambne mehanizme, ki jih posredujejo protitelesa. Smeh je tudi sprožilec sproščanja endorfinov, naravnih snovi za lajšanje bolečin, pa tudi serotonina, hormona sreče.

Ker smeh ni dober le za obvladovanje stresa, ampak tudi za ohranjanje zdravja možganov, se ne pozabite čim več smejati, tudi umetno 🙂