POŠASTI IZ GLOBIN? Hobotnice so veliko več kot morske živali z zaobljenim telesom, izbuljenimi očmi in osmimi dolgimi rokami…

Hobotnice (znanstveno ime Octopod) so red mehkužcev, katerih predstavniki živijo v svetovnih morjih, zlasti na koralnih grebenih. Vključujemo približno 300 danes živečih opisanih vrst, kar je približno tretjina vseh znanih vrst mehkužcev. Za vse je značilno, da imajo osem šapic, iz česar izhaja tudi njihovo znanstveno ime (iz grškega ὀκτάπους (octapous), “hobotnica”).

Ti se razlikujejo od krempljev sepij in lignjev po tem, da imajo sesalce po vsej dolžini in ne le na koncu. Večina hobotnic je popolnoma brez trdnega okostja, kar jim omogoča izjemno prožnost. Najtrši del telesa je oster “kljun” v ustih, ki se nahaja na sredini med macesni.

Hobotnice so med najbolj inteligentnimi nevretenčarji, kar jim pomaga pri lovljenju plena in izogibanju naravnim sovražnikom. Pomagajo tudi pri prebijanju skozi ozke prehode, spreminjanju barve in zastrupljanju. Njihova življenjska doba je kratka, pri največjih vrstah traja od pol leta do pet let.

Ali ste vedeli?

• Hobotnice imajo zelo dober občutek za dotik, njihov mehanizem pa deluje tako, da zaznavajo vse skozi usta, ki se jih dotikajo s šapami.
• Hobotnice so različnih velikosti. Najpogostejše hobotnice merijo v dolžino od 30 do 90 centimetrov in tehtajo od 3 do 10 kilogramov. Našli so že hobotnico, ki je na tehtnici pokazala 272 kilogramov in merila kar 10 metrov. Najmanjša vrsta hobotnice pa meri 2,5 centimetra in tehta le 2 grama. Novorojena hobotnica je lahko tako majhna, da komaj pokrije našo prstno blazinico.
• Hobotnice so bolj samotarske živali, vendar občasno naletijo tudi na druge hobotnice. Nekatere hobotnice lovijo svoj plen ponoči, druge le ob zori ali mraku. Ko se ustrašijo, v napadalca izstrelijo črnilo. To ga oslepi in zmede ter mu omogoči dovolj časa za pobeg. S črnilom pa izbrišejo tudi vse sledi o smeri pobega. Hobotnice lahko spremenijo barvo in se zlijejo z okoljem, v katerem se nahajajo. Lahko postanejo modre, zelene, sive, rožnate ali rjave barve.
• So mesojede morske živali, kar pomeni, da so na njihovem jedilniku dobrote, kot so školjke, kozice, jastogi, ribe in včasih celo ptice. Hobotnice skušajo premagati svoj plen tako, da se nanj povzpnejo in ga nato s šapami potisnejo v usta.
• Hobotnice so pametnejše od povprečnega medveda. Profesor Peter Godfrey-Smith, ki raziskuje hobotnice, pravi, da so hobotnice “verjetno najbližje inteligentnim nezemljanom”. Aristotel je menil, da so hobotnice neumna bitja, raziskovalci pa pravijo, da so hobotnice zelo inteligentne in čustvene ter da so celo sposobne razviti svojo edinstveno osebnost. Znajdejo se v labirintih, rešujejo miselne probleme in si zapomnijo rešitve, lahko pa se tudi igrajo. Njihovi možgani imajo več možganskih celic kot človeški. Raziskave so pokazale, da se hitro učijo in logično rešujejo probleme. S čopiči lahko uporabljajo različna orodja.
• Imajo tri srca. Skozi enega se pretaka kri, ki poganja organe, skozi druga dva pa se kri pretaka v možgane. Ko hobotnice plavajo, se srce, ki skrbi za delovanje organov, ustavi. Zaradi tega so hobotnice zelo utrujene, zato so tudi bolj navezane na plazenje po tleh kot na plavanje.
• Hobotnice so edini nevretenčarji, ki imajo zavest, kognitivne miselne sposobnosti, čustva in osebnost.
• Imajo daljnosežne možgane. Še eno presenetljivo dejstvo – dve tretjini nevronov hobotnice se ne nahaja v glavi, temveč v šapah, kar pomeni, da lahko hobotnica s šapami razmišlja in počne druge stvari, medtem ko lahko z glavo razmišlja povsem drugače. Raziskovalci so ugotovili, da ko hobotnica izgubi eno od svojih šapic, ta odtrgana šapica še vedno sama odplava in celo zajame hrano ter jo usmeri na mesto, kjer bi bila usta, če bi bila šapica še vedno pritrjena na telo.
• Stari so več milijonov let. Najstarejši znani fosil hobotnice izvira iz bitja, ki je živelo pred 296 milijoni let v obdobju karbona in je na ogled v muzeju Field v Chicagu. V njej je osem čepov in dve očesi, verjetno pa tudi prostor, kjer je hobotnica shranila črnilo. Veliko pred razvojem dinozavrov so hobotnice že oblikovale svojo obliko za naslednjih več sto milijonov let.
• Njihova kri je modra. Modro obarvanje je posledica velike količine bakra v krvi. Baker uspešneje proizvaja kisik v hladnem podvodnem okolju, v katerem je sicer malo kisika. Njihove zenice so pravokotne oblike.